Za bodoče lastnike
Odločitev za mladiča portugalskega vodnega psa je dolgoročna in pomembna. Tu so trije koraki, ki vam pomagajo sprejeti premišljeno odločitev.
2. Kako izberem vzreditelja mojega bodočega portugalskega vodnega psa?
Pri iskanju mladiča portugalskega vodnega psa se lahko srečate z različnimi vrstami vzrediteljev. Razlike med njimi so v ciljih vzreje, stopnji načrtovanja in usmerjenosti vzreditelja. Razumevanje teh razlik vam pomaga izbrati leglo, ki najbolj ustreza vašim pričakovanjem in življenjskemu slogu.
POMEMBNO POJASNILO
predstavljeni tipi vzrediteljev so poenostavljen prikaz različnih pristopov k vzreji. Meje med njimi niso stroge in v praksi pogosto niso jasno ločene.
Domači vzreditelj je lahko zelo predan, izobražen in uspešen v kinoloških športih, medtem ko se lahko tudi pri najbolj načrtovani vzreji pojavijo zdravstvene ali značajske težave. Prav tako lahko iz skromnejšega legla pride izjemen pes, iz vrhunskih kombinacij pa povsem povprečen mladič. Genetika ima poleg zakonitosti tudi svoje "muhe".
Namen tega pregleda ni deliti vzrediteljev na “dobre” in “slabe”, temveč bodočim lastnikom pomagati razumeti, da obstajajo različni motivi, cilji in ravni načrtovanja vzreje.
Vzreditelj z vizijo in ciljno usmerjena vzreja
To je vzreditelj, ki aktivno prispeva k razvoju in ohranjanju pasme. Njegovo delo presega zgolj vzrejo mladičev — gre za dolgoročno, premišljeno in strokovno usmerjeno delovanje.
Tak vzreditelj:
-
uporablja starše, ki so nadpovprečni predstavniki pasme,
-
izbira paritve na podlagi rodovniških analiz, genetike in dolgoročne vizije,
-
je aktiven na razstavah, v kinoloških športih ali delovnih preizkušnjah,
-
sodeluje z drugimi vzreditelji doma in v tujini,
-
se redno izobražuje in spremlja dogajanje na področju pasme,
-
pri mladičih išče potencial za razstave, delo ali nadaljnjo vzrejo.
Zavzet vzreditelj in premišljena, odgovorna vzreja
To je vzreditelj, ki dela odgovorno, premišljeno in z veliko ljubezni do pasme, vendar nima nujno ambicij po vrhunskih razstavnih rezultatih ali dolgoročnih vzrejnih projektih.
Tak vzreditelj:
-
uporablja starše, ki so zdravstveno pregledani po vseh priporočilih in je pripravljen tudi na dodatne teste,
-
izbira paritve z mislijo na zdravje, stabilen značaj in dobro družinsko življenje,
-
je pogosto aktiven v kinoloških dejavnostih, a ne nujno na najvišjem nivoju,
-
se posveti socializaciji mladičev in podpori novim lastnikom.
Ljubitelj pasme in domače leglo
To je oseba, ki ima psa predvsem kot družinskega člana in se odloči za eno ali dve legli, ker si želi takšne izkušnje ali želi obdržati mladiča zase.
Taka oseba:
-
pridobi vzrejno dovoljenje in poskrbi za osnovne zdravstvene preglede,
-
nima dolgoročnih vzrejnih ali razstavnih ciljev,
-
mladiče vzgaja v domačem okolju,
-
se trudi po svojih najboljših močeh, vendar nima nujno širšega kinološkega znanja, znanja o pasmi ali vizije.
Vzreditelj iz napačnih razlogov
To je vzreditelj, ki se za leglo odloči predvsem zaradi napačnih motivov. Najpogosteje zaradi misli na zaslužek ali ideje, da je “škoda, da psica nima vsaj enega legla”. Pri takem pristopu je odgovornost minimalna. Tu ne moremo govoriti o vzreji, ampak zgolj o paritvi.
Tak vzreditelj:
-
se za paritev odloči zaradi finančnega motiva, ne zaradi dobrobiti pasme,
-
poskrbi le za minimalne zahteve, ki jih narekuje vzrejno dovoljenje,
-
ne vlaga v dodatne zdravstvene teste, izobraževanje ali premišljeno izbiro partnerja,
-
ne razume ali ne upošteva dolgoročnih posledic paritve,
-
pogosto izbira pse, ki niso idealni predstavniki pasemskega standarda (tako po videzu kot po značaju).
Najnižja kategorija (pri portugalskih vodnih psih tega za zdaj še nismo zaznali in upamo, da niti ne bomo) so tisti, ki parijo brez vzrejnega dovoljenja, brez zdravstvenih testov in brez kakršnihkoli pravil, kar predstavlja resno tveganje za zdravje in dobrobit pasme. V praksi se tudi izkaže, da tisto kar prihranite pri nakupu, nadomestite kasneje s stroški za veterinarja.
Zato opozorilo: nikoli ne kupujte portugalskega vodnega psa brez rodovnika!