Zdravje in življenjska doba

Displazija kolkov in displazija komolcev sta razvojni bolezni sklepov, ki lahko povzročata bolečino, šepanje in zmanjšano gibljivost.

​

Gre za kompleksni dedni bolezni, kar pomeni, da na njun razvoj vpliva več genov in tudi okoljski dejavniki, kot so:

• hitra rast,

• neustrezna prehrana,

• preobremenitev mladega psa.

 

 S starostjo se stanje lahko slabša in vodi v kronične težave.

​

Rentgensko slikanje kolkov in komolcev je obvezno za pridobitev vzrejnega dovoljenja v Sloveniji.

Huda dedna presnovna bolezen. Gre za napako v presnovi maščob in prizadene živčni sistem. Pri mladičih je vedno smrtna.

​

Znaki bolezni vključujejo:

• motnje gibanja (nestabilnost, nekoordiniranost),

• epileptične napade,

• spremembe v vedenju.

 

Oboleli mladiči običajno ne dočakajo starosti 6 mesecev.

 

Bolezen se deduje avtosomno recesivno, kar pomeni, da se pojavi le, če sta oba starša prenašalca.

​

Genski test za GM1 je obvezen za pridobitev vzrejnega dovoljenja v Sloveniji.

Dedna očesna bolezen, pri kateri postopoma propada mrežnica, kar vodi v slepoto. 

​

Značilnosti:

• običajno se pojavi v odrasli dobi,

• poteka počasi,

• pes se sprva slabše orientira v temi.

​

Najprej so prizadete celice paličic zato se najprej pojavi nočna slepota, sčasoma pa pes popolnoma oslepi. Bolezen se pojavi, če sta oba starša prenašalca.

​

Genski test za PRA-PRCD je obvezen za pridobitev vzrejnega dovoljenja v Sloveniji.

Oblika PRA bolezni, ki se pojavi že pri psih, starih 2–3 leta. Genetska napaka poslabša fiziološko funkcijo beljakovin v očesu. Učinek bolezni je enak kot pri klasični PRA, postopna slepota, le da se pojavi bistveno prej.

​

Začetni klinični znaki vključujejo:

• motnje vida,

• težave pri sledenju premikajočim predmetom,

• zaletavanje v predmete.

​

Genski test za EO-PRA je obvezen za pridobitev vzrejnega dovoljenja v Sloveniji.

​

​

Hondrodistrofija (CDDY) je genetska sprememba, povezana z:

• krajšo rastjo okončin,

• prezgodnjo degeneracijo medvretenčnih ploščic (IVDD).

 

Psi s to mutacijo imajo povečano tveganje za zdrs medvretenčne ploščice, kar lahko povzroči:

• bolečine v hrbtu,

• omejeno gibanje,

• pojav hernije,

• v hujših primerih paralizo.

​​

Deduje se na semi-dominantni način za dolžino okončin (psi z 2 kopijama mutacije imajo krajše noge kot psi z eno kopijo mutacije) in dominantno za IVDD (že psi z eno kopijo mutacije so ogroženi zaradi IVDD). Test za pridobitev vzrejnega dovoljenja v Sloveniji ni obvezen.

Dedna bolezen srca, ki prizadene mlade portugalske vodne pse.

Značilnosti:

• nenadna smrt mladiča,

• običajno med 6 tedni in 7 meseci starosti,

• pogosto brez predhodnih opozorilnih znakov.

 

Možni simptomi (če se pojavijo):

• izguba teka,

• utrujenost,

• bruhanje,

• težko dihanje.

 

Za bolezen ni zdravila, vendar jo je mogoče v celoti preprečiti z genetskim testiranjem. Test za pridobitev vzrejnega dovoljenja v Sloveniji ni obvezen.

​

​

Redka, a resna dedna bolezen oči, ki pa vključuje tudi druge fizične simptome.

​

Značilnosti:

• nenormalno majhne oči (mikroftalmija),

• dodatne očesne nepravilnosti (katarakta, glavkom, degeneracija mrežnice),

• pogosto močno zmanjšan ali popolnoma odsoten vid.

 

Pri obolelih mladičih se lahko pojavijo tudi:

• slabša rast,

• slabokrvnost,

• napačna rast zob.

 

Zaradi slabe kakovosti življenja so prizadeti mladiči pogosto evtanazirani. Test za pridobitev vzrejnega dovoljenja v Sloveniji ni obvezen.

Dedna hormonska bolezen, pri kateri nadledvične žleze ne proizvajajo dovolj hormonov, predvsem kortizola in aldosterona. Ti hormoni so ključni za uravnavanje stresa, energije ter ravnovesja tekočin in elektrolitov v telesu.

​

Portugalski vodni pes spada med pasme, pri katerih se Addisonova bolezen pojavlja pogosteje kot pri povprečni populaciji psov, zato se domneva genetska pogojenost.

​

Znaki bolezni so pogosto nejasni in se lahko pojavljajo občasno, zato bolezen včasih težko prepoznamo. Med najpogostejše simptome sodijo:

• utrujenost in šibkost,

• zmanjšan apetit,

• bruhanje ali driska,

• izguba telesne teže,

• nihanja v počutju.

 

Bolezen ni ozdravljiva, vendar je ob pravočasni diagnozi in pravilnem zdravljenju dobro obvladljiva, psi pa lahko živijo normalno in kakovostno življenje. Diagnoza se postavi s posebnimi krvnimi preiskavami (ACTH test), genskega testa za to bolezen pa še niso razvili, zato je nujna odprta komunikacija o pojavu bolezni.